BOTANIČNI VRT UNIVERZE V MARIBORU, SLOVENIJA
Stari del botaničnega vrta je bil zasajen konec 19. stoletja kot zasebna zbirka. Zanimive in eksotične rastlinske vrste so del evidentirane slovenske kulturne dediščine. Dve orjaški sekvoji in orjaški klek so se do danes ohranili kot posebnost botaničnega vrta. Ker je nasad eksot v neposredni bližini posestva Pohorski dvor, s katerim upravlja Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, je bil tudi povod za začetek in ustanovitev botaničnega vrta na tem mestu.
Od obhoda posestva leta 1994, je takratni dekan in ustanovitelj botaničnega vrta prof.dr. Božidar Krajnčič začel intenzivno razvijati botanični vrt. Med leti 1995 in 1998 so bila opravljena glavna zemeljska dela in zasajene nekatere zbirke rastlin. Sklenjen je bil sporazum z lastniki parcel in Ministrstvom za obrambo, ki je upravljalo s spodnjim, današnjim vhodnim delom botaničnega vrta.
Leta 1999 je bil vrt mednarodno priznan in sprejet v združenje botaničnih vrtov ( Botanic Gardens Conservation International). Kljub izgradnji vrta se je že izvajalo izobraževanje, raziskovanje in ohranjanje rastlinskih vrst. Nastajale so zbirke lokalnih ogroženih rastlinskih vrst, samoniklih gospodarsko pomembnih gozdnih rastlin, prvi osnutki genske banke in pospeševanje sonaravnega turizma. Nekdanji vojaški objekti so bili preurejeni v uporabne prostore. Urejene so bile pohodne poti, sanitarije za obiskovalce in večnamenski prostori za predavanja, delavnice in razstave. Načrtovana je bila tudi gostinska ponudba.
Uradna otvoritev vrta je bila na Dan parkov, 24. maja 2002 leta.
https://botanicnivrt.um.si/?page_id=358
BOTANIČNI VRT OB VILI MIRASSASO, SEŽANA, SLOVENIJA
Vrt se ponaša z neprecenljivimi kulturnimi elementi ter rastlinsko zbirko, ki šteje preko 170 različnih tujerodnih vrst.
Nekoč je vrt družine Scaramangà obsegal območje veliko okoli 3 ha, z gradnjo ceste in železnice leta 1949 pa je bil vrt zmanjšan za dobro tretjino. S tem so bili izgubljeni Scaramangàjevi vinogradi in sadovnjak, več eksotičnih dreves, umetna jama ter dva razgledna stolpa. Dolgo zapuščen manjši del vrta, ki je po gradnji železnice onkraj le-te kljub temu obstal, pa je Občina Sežana leta 2017 revitalizirala v modernističnem slogu. Danes se skupna površina starega in novega dela vrta razteza na območju velikem 2 ha.
Stari del vrta še vedno v grobem delimo na 2 dela, in sicer:
-
osrednji oziroma formalni del z lepo oblikovanimi pušpanovimi parterji, jasami, nasadom iglavcev, ribnikom in vodometom, pergolami ter rastlinjakom kot manjšo kopijo Schönnbrunskega rastlinjaka na Dunaju in
-
neformalni del, grajen v bolj sproščenem krajinskem slogu s prostranimi travnatimi jasami, borovim gozdom, nasadom ceder in javorovo alejo.
https://www.vrtsezana.si/o-vrtu/vrt-danes/
&
VRT KAKTUSOV, SEČA, SLOVENIJA
PLEČNIKOVA HIŠA, LJUBLJANA, SLOVENIJA
Arhitekt Jože Plečnik se je leta 1921 naselil v pritlični trnovski hiši na Karunovi 4, ki ji je v letih 1923–25 na zahodni strani dozidal valjasti prizidek, po dokupu sosednje hiše leta 1928 pa na južni strani še zimski vrt. Tu je mojster do pozne starosti v zasebnosti ustvarjal ter živel odmaknjeno in samosvoje življenje.
Plečnikova zbirka je bila leta 2009 razglašena za spomenik državnega pomena. Sestavlja jo kompleks Plečnikovih hiš na Karunovi 4 in 6 ter valjasti prizidek z ohranjenim originalnim inventarjem ter pripadajoči vrt z lapidarijem. Plečnikova hiša je sredi leta 2010 prešla pod okrilje današnjega upravljavca, zavod Muzej in galerije mesta Ljubljane.
https://mgml.si/sl/plecnikova-hisa/
ROŽNI VRT BURBONK, FRANČIŠČANSKI SAMOSTAN KOSTANJEVICA, NOVA GORICA, SLOVENIJA
Društvo ljubiteljev vrtnic Slovenije, ki ima svoj sedež v mestu vrtnic, v Novi Gorici, je v sodelovanju z Mestno občino Nova Gorica leta 2003 začelo urejati del zelenjavnega vrta, ki ga je dal samostan na razpolago za ureditev rožne zbirke. Na preurejenem vrtu je bila tega leta posajena zbirka starih vrtnic, burbonk. Tako vrtnice, ki nosijo ime po otoku Île de Bourbon (danes se otok imenuje Réunion) in je bil v času njihovega nastanka v lasti francoske kraljevske dinastije Burbonov, krasijo vrt ob samostanski cerkvi, v kripti katere počivajo zadnji kralj Francije in člani njegove družine, skupaj z zadnjim prestolonaslednikom iz družine Burbonov.
Na tem otoku je leta 1817 prišlo do slučajnega križanja kitajske vrtnice Old Blush in evropske damaščanke Quatre saison. Vrtnice so se ponašale s cvetenjem vso sezono, z rožnatimi barvami in dišavnostjo. Svetu so bile odkrite v Parizu prvič leta 1819 in ponovno 1821. S povratnimi križanji so jih vrtnarji vzgojili preko 1500 različnih vrst. Večinoma so se izgubile in danes je večina od okrog 80 ohranjenih vrst zbranih na našem vrtu, zbirka pa se vsako leto veča.
S tem številom se rožni vrt na Kostanjevici uvršča med največje zbirke v Evropi in na svetu. Ker je Nova Gorica mesto vrtnic in ima stilizirano vrtnico tudi v mestnem grbu, je vsako leto v mesecu maju organiziran Festival vrtnic. Glavne in najbolj obiskane prireditve pa se odvijajo prav med burbonkami na samostanskem vrtu.
https://www.samostan-kostanjevica.si/sl/ro%C5%BEni-vrt-burbonk
